Dr. Stanko Čokelc
Pri ravnanju davčnih zavezancev izhajamo iz klasične ekonomske teze, da osebe sprejemajo za maksimiranje svojih koristi racionalne in subjektivno koristne odločitve; iz množice možnosti izberejo tisto, ki jim prinaša največjo korist, v našem primeru privarčevani davek, in povzroča najmanj žrtev. Davčna stopnja določa koristnost davčne utaje, možnost njenega odkritja, skupaj s pričakovano kaznijo, pa žrtev. Višja kot je verjetnost, da bo davčna utaja odkrita, in višje kot so predpisane kazni, manj davkov bodo davčni zavezanci utajili.
Izvedli smo raziskavo o kaznovanju davčnih utaj z vidika kaznivega dejanja na osnovi preučevanja sodb višjih sodišč in sodb Vrhovnega sodišča RS. Tako smo dobili pregled kaznovanja kaznivih dejanj davčne utaje glede na vrsto davčnega kaznivega dejanja po Kazenskem zakoniku (KZ-1), izrečenih kaznih in pogostosti pojavnih oblik za leto 2015, 2016, 2017 in 2018. Ob tem opozarjamo, da so pri izreku kazni upoštevane številne okoliščine, tudi olajševalne, ki jih iz sodb ni mogoče izločiti, kljub temu pa raziskava omogoča vpogled v območje kaznovanja davčnih utaj glede na vrsto kršitve KZ-1 in davčne utaje po zneskovnih razredih.
Rezultati raziskave v Sloveniji
V raziskavo o kaznovanju davčnih utaj smo zajeli 10 sodb višjih sodišč in 5 sodb Vrhovnega sodišča RS od leta 2015 do 2018, niso pa zajete sodbe okrožnih sodišč, saj te sodbe še niso pravnomočne. Preučevali smo število sodb o davčnih utajah po letih; vrste davčnih kaznivih dejanj po KZ in njihovi številčnosti; davčne utaje po zneskovnih razredih in njihovi številčnosti; kaznovanje davčnih utaj in njihovo številčnost; davčne utaje po vrstah kršitev KZ, po zneskovnih razredih in po številčnosti in davčne utaje po vrstah kršitev KZ, po kaznovanju in po številčnosti. Podatkovna podlaga za preučevanje je bila baza podatkov IUS-INFO. Sodbe, ki so zajete v preučevanje, so podane v prilogi 1. Podatke o obtožnih predlogih za obdobje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2018 nam je posredovalo vrhovno državno tožilstvo dne 23. 8. 2019 in pojasnilo 26. 8. 2019.
- Aktivnosti Finančne uprave RS
V preglednici 1 in 2 je podan pregled vloženih kazenskih ovadb, naznanil kaznivih dejanj, ki jih je opravila finančna uprava RS in dodatno ugotovljene davčne obveznosti po inšpiciranju.
Preglednica 1: Število vloženih kazenskih ovadb in naznanil kaznivih dejanj Finančne uprave
Manjkajoči podatki so se začeli spreminjati za leto 2016.
Vir: Letno poročilo FURS za leto 2017, stran 79 in Letno poročilo FURS za 2018, stran 80–81.
Preglednica 2: Dodatno ugotovljene davčne obveznosti po inšpiciranju
Vir: Letno poročilo FURS za leto 2017, stran 19, 21, 24, 27, 30, 39, 41, 42 in Letno poročilo FURS za 2018, stran 17, 19, 23,26, 29, 38, 40 in 41.
- Aktivnosti državnega tožilstva RS
Po podatkih, ki nam jih je posredoval Urad generalnega državnega tožilca RS dne 26. 8. 2019, je v preglednici 3 podan pregled obtožnih predlogov državnega tožilstva.
Preglednica 3: Število vloženih obtožnih predlogov po letih in členih KZ-1 državnega tožilstva
Vir: Urad generalnega državnega tožilca RS, 26. 8. 2019
Po pojasnilu Urada generalnega državnega tožilca RS kazniva dejanja po 235. in 251. členu KZ-1, iz preglednice 3, niso povezana s kaznivim dejanjem davčne zatajitve. Gre za samostojni kaznivi dejanji ponareditve ali uničenja poslovnih listin in ponarejanja listin, ki ju storilci lahko izvršijo samostojno ali v povezavi z izvršitvijo katerega od drugih kaznivih dejanj. Če je kaznivo dejanje po členu 235. ali 251. storilec izvršil kot izvršitveno obliko davčne zatajitve, pa lahko tudi to kaznivo dejanje izgubi samostojnost in je vključeno v kaznivo dejanje davčne zatajitve.
Kaznovanje kaznivih dejanj davčne utaje
V preglednici 4, 5 in 6 so podani številčni primeri, višine davčnih utaj po zneskovnih razredih in izrečene kazni za kazniva dejanja davčnih utaj, ki so jih v obdobju od 2015 do 2018 izrekla Vrhovno sodišče RS in višja sodišča.
Preglednica 4: Vrste davčnega kaznivega dejanja po KZ in njihova številčnost
Vir: lastna raziskava
Najpogostejše davčno kaznivo dejanje je popolna ali delna izognitev plačilu davkov in prispevkov po 249. členu KZ-1 in znaša 55,5 %. Ponareditev ali uničenje poslovnih listin po 235. členu KZ-1 znaša 33,4 %; ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 pa so zanemarljiva, saj znašajo le 11,1 %.
Preglednica 5: Davčne utaje po zneskovnih razredih in njihovi številčnosti
Vir: lastna raziskava
Preglednica 6: Kaznovanje davčnih utaj in njihova številčnost
Vir: lastna raziskava
Zaključek
Obsodilne sodbe Vrhovnega sodišča RS in višjih sodišč
za kazniva dejanja davčne zatajitve znašajo v obdobju od leta 2015 do 2018 le 9
primerov, kar je 2,2 sodbe na leto. To je bistveno manj kot v obdobju 1998 do
2014, ko je bilo 88 sodb oziroma 5,2 na leto.
Iz zbranih podatkov lahko sklepamo, da so v Sloveniji kazniva dejanja
davčne zatajitve zanemarljiva v primerjavi z davčnimi prekrški. Tudi zneski
davčnih zatajitev so zanemarljivi, zato so temu ustrezne izrečene kazni. Če
primerjamo število kazenskih ovadb Finančne uprave in vloženih obtožnih
predlogov državnega tožilstva in odstotek obsodilnih sodb, je ta izredno nizek,
saj znaša 4 % pri Finančni upravi in 4,7
% pri državnem tožilstvu.